V današnjem svetu hitre hrane in predelanih obrokov pogosto pozabljamo na preprosta, naravna živila, ki so stoletja varovala zdravje ljudi. Ena ključnih sestavin takšne prehrane so prehranske vlaknine. Te so nepogrešljive za zdrav prebavni sistem, a hkrati igrajo izredno pomembno vlogo pri ohranjanju srčno-žilnega zdravja.
Prehranske vlaknine najdemo v sadju, zelenjavi, stročnicah, oreščkih in polnozrnatih žitih. Njihova posebnost je, da jih naše telo ne prebavi popolnoma, a prav zaradi tega pomagajo pri uravnavanju ravni sladkorja v krvi, zniževanju holesterola in ohranjanju zdrave telesne mase.
Topne vlaknine, ki se nahajajo na primer v ovsu, jabolkih in lanenih semenih, tvorijo gelu podobno snov, ki veže odvečni holesterol in ga izloča iz telesa. To zmanjšuje tveganje za nastanek ateroskleroze – zožanja žil zaradi nalaganja maščob.
Poleg tega vlaknine prispevajo k občutku sitosti, kar pomeni, da ljudje, ki zaužijejo več vlaknin, pogosto zaužijejo manj kalorij in lažje vzdržujejo zdravo telesno težo – enega glavnih dejavnikov tveganja za srčne bolezni.
Strokovnjaki priporočajo, da odrasla oseba dnevno zaužije vsaj 25–30 gramov vlaknin. Žal povprečen vnos v sodobni prehrani tega cilja pogosto ne doseže, zato je pomembno aktivno vključevati polnovredna žita, kot so rjavi riž, polnozrnate testenine, kvinoja in ječmen.
S preprostim prehodom iz belega kruha na polnozrnatega ter z dodajanjem stročnic in oreščkov v dnevni jedilnik lahko veliko prispevamo k zdravju srca – dolgoročno in brez večjih odrekanj.